Zlatá vredna mrzla mrzlica

Avtor: Jaka Kragelj (GOSTUJOčŒI PRISPEVEK)
Pod besedno zvezo naravna bogastva severne Norveške bi utegnili najprej pomisliti na prelepe fjorde ali tudi na zaloge nafte in zemeljskega plina, ki potiskata Norveško ekonomijo. Kot biokemik pa tega pojma ne razumem kot nekaj kar se trži kot turistično atrakcijo ali surovino, ampak kot biološko raznovrstnost. Ta lahko služi raziskavam ali malim biotehnološkim podjetjem.
Iskanje za uporabnimi biološkimi molekulami v arktičnih območjih postaja zanimivo. Tako raziskovanje je sicer cvetelo tudi prej, le da v tropskih gozdovih in na koralnih grebenih, ki so materializirana biodiverziteta. V teh krajih se je našlo veliko snovi s protitumorskim, protimikrobnim, protivnetnim delovanjem ali kakšno drugo uporabno biološko aktovnostjo. Raziskovanje v arktiki se začenja šele sedaj. Arktika ima namreč tudi veliko za ponudit. S svojim biološkim svetom, prilagojenim na povsem drugačne razmere kot so tropi, ponuja drugačen nabor potencialnih kandidatov za zdravila. Da je to dejstvo prišlo v širše zavedanje je bilo potrebno nekaj časa, zato je raziskovanje arktičnih morji postalo ”in” šele to desetletje. Z dovolj pozornosti, ki je takim raziskavam namenjena zadnje čase, pa se najdejo tudi sredstva, ki so še zadnja ovira pri zagonu večjih projektov.
Svet za raziskave Norveške je takšnemu večjemu projektu MabCent v letih 2002 – 2006 vsako leto namenil 13 milijonov evrov za raziskave in infrastrukturo. Ta znesek se bo po petlejih višal, za zadnje petletje (2007-2011) znaša 17,5 milijonov evrov letno [1], [2].
MabCent-CRI (center for research based inovation) ima sedež v Tromsu, uradno najsevernejšem mestu na svetu s nekaj čez 60000 prebivalci [3]. Tromsø se nahaja v polarnem pasu in ima glede na svojo lego mile zime zaradi toplega severnoatlantskega toka. Ta njegov edinstven položaj omogoča odprave proti Svalbardu in ostalim otokom arktičnega oceana.

Prikaži večji zemljevid

Celotna zamisel centra izgleda tako, da najprej v morju nalovijo nevretenčarje in zberejo vzorce alg ter bakterij. Ti vzorci nato predstavljajo knjižnico iz katere pripravijo ekstrakte in frakcije, ki so testirane za biološkimi aktivnostimi. Vse prečesovanje vzorcev poteka s pomočjo robotov, ki opravljajo teste na celičnih kulturah ali teste inhibicije encimov ključnih za razvoj določenih bolezni [4].

Å e bolj zanimiv podprojekt MabCenta je metagenomika morskih sedimentov. Prva stopnja dela je ekstrakcija prokariontske DNA iz sedimentov globokega morskega dna. Celokupno izolirano DNA se nato sekvenira, s čimer se dobi knjižnico vseh genov vseh tam živečih bakterij in arhej. Ker prokaronti nimajo intronov se s sprehodom skozi dobljena nukleotidna zaporedja z lahkoto najde morebitno zanimive gene in te nadalje rekombinantno izrazi.
MabCent ne stoji sam zase, povezan je z univerzo, ki prispeva denar, strokovno osebje in določene storitve. Za sofinanciranje in razvoj pa je povezan še s tremi komercialnimi partnerji Biotec Pharmacon, Lytix Biopharma in Pronova Biopharma. Prvi dve imata tako kot MabCent sedež v Tromsu. Lytix Biopharma ima en izdelek, ki je še v začetnih fazah testiranja, preostali podjetji pa že imata kaj za ponudit, prav tako imata delnice na borzi v Oslu (Biotec Pharmacon, Pronova Biopharma).
Ker se mi podjetje Biotech Pharmacon zdi zanimivo, bom za konec predstavil še tega. Že zdaj imajo na trgu tri termolabilne encime izolirane iz tamkajšnjih živali, ki so prilagojene na mraz. Ti so alkalna fosfataza in deoksiribonukleaza iz kozice ter uracil-DNA N-glikozilaza trske. Vsi se uporabljajo pri PCR tehniki, večinoma za čiščenje in odstranjevanje neželenih produktov. Zaradi prilagoditve na mrzlo okolje imajo ti encimi višje katalitične konstante, ki skrajšajo čase inkubacije. Druga, še bolj pomembna posledica te prilagoditve, je popolna ireverzibilna denaturacija pri 65°C, kar jih naredi idealne za uporabo pri PCR [5].
Opisana biotehnološka mrzlica [1] se v velikosti težko meri z drugimi biotehnološkimi sektorji. Glede na velikost Tromsa in celotno prebivalstvo Norveške (skoraj 5 miljonov) pa njim skoraj lastna tržna niša le ni nepomembna. Kot sem že naštel, so nekatera odkritja že v prodaji in z gotovostjo lahko pričakujemo še kaj.
[1] Izraz o biotehnološki mrzlici na Arktiki je povzet na podlagi objave Hannah Hoag, 2009: The cold rush, Nature Biotechnology 27, 690 – 692.
[3] Seznam najsevernejših vasi in mest http://en.wikipedia.org/wiki/Northernmost_settlements
[5] Stran Biotec pharmacon ASA: http://www.biotec.no/ in Pronova Biopharma http://www.pronova.com/

Prispevek ni naložbeno priporočilo. V prispevek niso zajeti vsi dejavniki, ki so morda avtorju znani, temveč so opisani in prikazani le splošno kot zanimivost. čŒe opazite napako jo sporočite. Seznanite se s pogoji uporabe in omejitvami odgovornosti biobloga BioNovice.

Creative Commons License
Zlatá vredna mrzla mrzlica by Jaka Kragelj is licensed under a Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 2.5 Slovenija License.

0 Komentarjev

Ostanite na tekočem, naročite se na RSS za to objavo.



Some HTML is OK