Hramba matičnih celic in njihova uporaba

Področje regenerativne medicine vsako leto prinaša nova spoznanja in rešitve, kar je spodbudilo podjetne skupine k ustanovitvi t.i. biobank v katerih je mogoče shranjevati celice, krvne pripravke in drug biološki material. Biobanke nudijo storitve v vseh razvitih državah, kjer je urejena zakonodaja s tovrstnega področja. Storitve hrambe za posameznika so v glavnem plačljive, lahko pa biološki material prostovoljno doniramo v okviru javnih institucij (npr. darovanje krvi, popkovnične krvi, kostnega mozga ali semenčec), katerega hramba je brezplačna, vendar se material donira tistemu, ki ga potrebuje in ustreza vsem zahtevanim kriterijem za prejem.
Od leta 2007 je na voljo komercialna ponudba za hrambo matičnih celic otroka, katere pridobijo iz popkovine. Tovrstna komercialna ponudba je navoljo vsem, ki imajo na razpolago zadostna finančna sredstva, da za svojega otroka dajo v hrambo celice. To je nekakšna naložba za otrokovo prihodnjost v smislu, če bo te vrste celice potreboval. Podjetja, ki nudijo hrambo celic v Sloveniji so vsaj tri: Neocelica d.o.o., partner je podjetje Cryo-Save, podjetje Izvorna celica d.o.o., katere partner je podjetje Vita 34 in BPK d.o.o. (Biohramba popkovnične krvi), katerega partner je Zavod za transfuzijsko medicino Republike Slovenije. Ker pa je hramba celic kar precejšen finančni zalogaj (okoli 1500 -2500 EUR) se mnogi bodoči starši vprašajo, zakaj je shranjevanje smiselno in kaj bo otrok s tem pridobil?
Trenutno intenzivno potekajo študije uporabe matičnih celic za zdravljenje in v določenih primerih so uspehi že znani, npr. za zdravljenje določenih tipov levkemije. čŒeprav je celice iz popkovine mogoče diferencirati v različne vrste celic, ki izražajo lastnosti značilne za npr. živčno tkivo, pa vidnih uspehov žal na vseh področjih, za katere potencial obstaja, še ni. Npr. zdravljenje nevrodegenerativnih obolenj kot so Parkinsonova bolezen, Alzheimerjeva bolezen ali zdravljenje akutnih poškodb hrbtenjače še niso uspešne. Vendar se tudi na tem področju spreminja. Letos je ameriško podjetje Geron pričelo s prvo fazo kliničnih testiranj z uporabo človeških zarodnih matičnih celic za zdravljenje akutnih poškodb hrbtenjače. Letos so ZDA odobrile financiranje raziskav zarodnih celic tudi javnim raziskovalnim inštitutom in univerzam, kar pred tem ni bilo dovoljeno. Prav tako potekaj številne raziskave v okviru projektov v UK in EU, ki so usmerjene v iskanje načinov za zdravljenje bolezni. Kaj nam bo prinesel čas pa lahko le ugibamo. Vendar je jasno, da matične celice vse bolj poznamo in razumemo, kar daje svetlo luč za v prihodnje.


0 Komentarjev

Ostanite na tekočem, naročite se na RSS za to objavo.



Some HTML is OK